Znanstveniki so na Medicinski fakulteti Univerze v Louisvilleu identificirali doslej neznano molekularno tarčo kanabidiola (CBD), ki nakazuje velik terapevtski potencial pri Parkinsonovi bolezni.

CBD kapljice aktivirajo receptor, povezan z G-proteinom, imenovan “GPR6”, ki je močno izražen v predelu bazalnih ganglijev možganov. GPR6 velja za t.i. “sirota receptor”, ker znanstveniki še niso našli primarne endogene spojine, ki se veže nanj.

Izkazalo se je, da izčrpavanje GPR6 povzroči povečanje dopamina, kritičnega živčnega prenašalca v možganih. Ta ugotovitev nakazuje, da bi lahko GPR6 imel vlogo pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. To je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki povzroči progresivno izgubo dopaminergičnih nevronov (ki proizvajajo dopamin) in posledično poslabšanje motorične kontrole. Ker deluje kot “inverzni agonist” na GPR6 receptorjih, so v predkliničnih študijah zaznali, da CBD poveča raven dopamina.

Parkinsonova bolezen prizadene približno 10 milijonov ljudi po vsem svetu, od tega jih je v Sloveniji med 9 in 10 tisoč. Je druga najpogostejša nevrološka motnja, takoj za Alzheimerjevo boleznijo. Več kot 96 odstotkov ljudi z diagnozo Parkinsonove bolezni je starejših od 50 let. Moški so kar 1,5 krat bolj dovzetni za nastanek Parkinsonove bolezni kot ženske. Nenadzorovanje Parkinsonove bolezni znatno zmanjša kakovost življenja in lahko povzroči, da oseba ne more skrbeti zase.

Zmanjšanje dopamina

Parkinsonova bolezen je povezana z motenimi motoričnimi funkcijami, kadar oseba izgubi med 60-80% nevronov, ki proizvajajo dopamin. Ko se dopaminergični nevroni poškodujejo ali odmrejo in so možgani manj sposobni proizvajati ustrezne količine dopamina, lahko bolniki doživijo enega ali več klasičnih motoričnih simptomov Parkinsonove bolezni: tresenje rok, nog in/ali čeljusti, otrdelost oziroma togost mišic, počasnost gibanja in/ali motnje ravnotežja in koordinacije.

Preostali simptomi vključujejo zmanjšano mimiko obraza, utrujenost, motnje spanja, demenco ali zmedenost, depresijo, zaprtje, kognitivne spremembe, strah, tesnobo in težave z uriniranjem.

Izpostavljenost pesticidom in travmatične poškodbe možganov sta povezana s povečanim tveganjem za nastanek Parkinsonove bolezni. Parakvat je herbicid, ki so ga v ZDA in nekaterih drugih državah razprševali v boju proti konoplji. Po strukturi je podoben strupenemu MPTP [metil-fenil-tetrahidropiridien], ki se uporablja za simulacijo živalskih modelov Parkinsonove bolezni za raziskovalne namene.

Znotraj možganov bolnikov s Parkinsonovo boleznijo je nenormalno število Lewyjevih teles, ki povzročajo disfunkcijo in propad nevronov. Ta patološki proces povzroča težave z razmišljanjem, gibanjem, razpoloženjem in vedenjem. Prekomerna prisotnost Lewyjevih teles, skupaj s zmanjšanjem dopaminergičnih nevronov, se štejejo za znake Parkinsonove bolezni.

Zdi se, da se nemotorični simptomi pojavljajo leta, preden bolezen napreduje v možgane, in da je Parkinsonova bolezen pravzaprav večsistemska motnja in ne le nevrološka bolezen, ki se razvija v daljšem časovnem obdobju. Po podatkih Parkinsonove fundacije se motorični simptomi PD začnejo manifestirati šele, ko je večina možganskih celic, ki proizvajajo dopamin, že poškodovana.

Bolniki, pri katerih je Parkinsonova bolezen diagnosticirana dovolj zgodaj, imajo boljše možnosti za upočasnitev napredovanja bolezni. Najpogostejši pristop k zdravljenju je peroralni vnos Levodopa, kemičnega predhodnika dopamina. Toda pri nekaterih bolnikih bo dolgotrajna uporaba Levodopa le še poslabšala simptome. Žal pa zdravila še ne poznamo.

Črevesje in možgani

Kaj povzroča Parkinsonovo bolezen? Ena teorija, ki si pridobiva naklonjenost med znanstveniki, sledi najzgodnejšim znakom PD v črevesnem živčnem sistemu, možganskem deblu in vohalni čebulici v možganih, ki nadzoruje človekov vonj. Nove raziskave kažejo, da je kakovost bakterij v črevesju (mikrobiom) močno vpletena v napredovanje Parkinsonove bolezni, resnost simptomov in s tem povezano mitohondrijsko disfunkcijo.

Opredeljen kot zbirka vseh mikroorganizmov, ki živijo v povezavi s človeškim telesom, je mikrobiom sestavljen iz različnih mikroorganizmov, vključno z bakterijami in virusi. Bakterije, tako dobre kot slabe, vplivajo na razpoloženje, gibljivost črevesja in zdravje možganov.

Obstaja močna povezava med mikrobiomom in endokanabinoidnim sistemom: črevesna mikrobiota modulira črevesni endokanabinoidni tonus, endokanabinoidna signalizacija pa posreduje komunikacijo med osrednjim in črevesnim živčnim sistemom, ki sestavljata povezavo črevesja in možganov.

Enterični živčni je sistem sestavljen iz mreže nevronov, ki pokriva sluznico prebavnega trakta. Črevesni živčni sistem proizvaja živčne prenašalce in hranila, pošilja signale v možgane in uravnava delovanje prebavil. Prav tako ima pomembno vlogo pri vnetju.

Mešanica mikroorganizmov, ki naseljujejo črevesje so temeljnega pomena za splošno zdravje in za pravilno delovanje povezave črevesje-možgani. Če je črevesna sluznica šibka ali nezdrava, postane bolj prepustna in omogoča, da stvari pridejo v krvni obtok, kar negativno vpliva na imunski sistem. To se imenuje “puščanje črevesja”. Prekomerna rast škodljivih bakterij in pomanjkanje koristnih bakterij je pravi recept za zdravstveno katastrofo.

Koristne bakterije v črevesju in dobro uravnotežen mikrobioma je izjemnega pomena. Prekomerna rast bakterij v tankem črevesu je bila na primer povezana s poslabšanjem motorične funkcije PD. V članku iz leta 2017 so preučevali medsebojno delovanje črevesne disbioze in Parkinsonove bolezni. Ugotovili so, da patogenezo Parkinsonove bolezni lahko povzročijo ali poslabšajo vnetni odzivi, ki jih povzroča disbiotična mikrobiota v črevesju in možganih.

Mitohondrij, mikrobiota in konoplja

Mikrobiom igra pomembno vlogo pri zdravju mitohondrijev, ki so prisotni v vsaki celici v možganih in telesu (razen rdečih krvnih celic). Mitohondriji ne delujejo le kot “celična elektrarna” temveč sodelujejo tudi pri uravnavanju celičnega obnavljanja in celične smrti.

Disfunkcija mitohondrijev, katere posledica je visoka raven oksidativnega stresa, je neločljivo povezana s Parkinsonovo boleznijo in nevrodegeneracijo. Mikrobi proizvajajo vnetne kemikalije v črevesju, ki prodrejo v krvni obtok in poškodujejo mitohondrije, kar prispeva k patogenezi bolezni ne le pri Parkinsonovi bolezni, temveč pri številnih nevroloških in presnovnih motnjah, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2 in Alzheimerjevo boleznijo.

Dokazano je, da lahko črevesna disbioza spodbudi razvoj Parkinsonove bolezni in povečuje možnost, da bi lahko imeli koristi z manipulacijo črevesnih bakterij in posledično izboljšanjem njihovega mikrobioma. Vključitev fermentirane hrane in probiotičnih dodatkov v dieto lahko izboljša zdravje črevesja in lajša zaprtje, hkrati pa zmanjša anksioznost, depresijo in težave s spominom, ki prizadenejo bolnike.

CBD pasta in preostali konopljini izdelki lahko pomagajo tudi pri obvladovanju simptomov Parkinsonove bolezni in upočasnijo napredovanje le-te. Priznani nevrolog Sir William Gowers je leta 1888 prvi omenil konopljo kot zdravilo za tremor. V svojem Priročniku o boleznih živčnega sistema je zapisal, da je peroralno uživanje izvlečka konoplje začasno umirilo tremor in po enem letu uporabe je tremor skoraj prenehal.

Sodobne znanstvene raziskave podpirajo idejo, da bi konoplja lahko bila koristna pri zmanjševanju vnetja in lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni ter do neke mere ublažila napredovanje. Dokumentirali so močne antioksidativne in nevroprotektivne lastnosti CBD-ja in THC-ja pri zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, kot so Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Konoplja in Parkinsonova bolezen

Čeprav so klinične študije, ki se posebej osredotočajo na uporabo rastlinskih kanabinoidov za zdravljenje Parkinsonove bolezni omejene in dajejo nasprotujoče si rezultate, skupaj zagotavljajo vpogled v to, kako lahko konoplja pomaga ljudem s Parkinsonovo boleznijo.

CBD, THC in zlasti THCV, so v predkliničnih študijah izkazali terapevtski potencial pri Parkinsonovi bolezni, da bi upravičili nadaljnje preiskave. Z dodatnimi raziskavami bi lahko bolje razumeli, kateri kanabinoidi ali njihova kombinacija je najbolj primerna za različne stopnje Parkinsonove bolezni.

Anekdotski zapisi bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, ki uporabljajo konopljine izdelke kažejo, da lahko kanabinoidne kisline zmanjšajo tremor in druge motorične simptome. Surove kanabinoidne kisline (kot sta CBDA, CBGA in THCA) so kemični predhodniki kanabinoidov (CBD, CBG in THC) in jih je moč najti v izdelkih, kot so konopljine kapljice.

Kanabinoidne kisline postanejo nevtralne kanabinoidne spojine s postopkom imenovanim dekarboksilacija, kjer izgubijo svojo karboksilno skupino s staranjem ali toploto. Ni prav veliko raziskav, ki bi se osredotočile na kanabinoidne kisline, vendar dosedanji dokazi kažejo, da imata THCA in CBDA močne terapevtske lastnosti – delujejo protivnetno, lajšajo slabost, lahko pripomorejo k lajšanju rakavih obolenj in epileptičnih napadov.

Številni bolniki s Parkinsonovo boleznijo so poročali o koristih uporabe konoplje, ki so jo uživali v različnih oblikah. Nekateri bolniki so uspešno lajšali tremor z inhalacijo THC-ja, drugi pa ne. Nekaj bolnikov je uspešno lajšalo tremor s pomočjo CBD izdelkov, ki so jih jemali sublingualno. Drugi uporabljajo kombinacijo CBD-ja in THC-ja. Ugotavljajo, da splošnega pravila pri jemanju ni in da je priporočljivo začeti z manjšimi odmerki, ki se jih nato povečuje, dokler se ne “ugotovi” optimalen odmerek.

Odmerjanje

Ker je vsak posameznik drugačen, so tudi odmerki konopljinih izdelkov različni – konoplja je tako “personalizirano zdravilo”. Na splošno, bo optimalna terapevtska kombinacija vključevala sinergistično mešanico različnih količin CBD in THC. Kakšna kombinacija je najboljša, pa ne moremo z gotovostjo trditi.

Torej, naj ponovno omenimo, da splošnega odmerka ne poznamo in vsak posameznik s Parkinsonovo boleznijo mora sam ugotoviti kako najučinkoviteje odmerja CBD olje.

Kako izboljšati način življenja

Pomembno je, da bolnika obravnavamo kot celoto – um, telo in dušo. Tu je nekaj sprememb življenjskega sloga, ki lahko pripomorejo k lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni in izboljšajo kakovost življenja:

• Izvajajte kardioaerobno vaje: to koristi telesu na veliko načinov, vključno s spodbujanjem proizvodnje endokanabinoidov, povečanjem oskrbe s kisikom, ublažitvijo negativnega vpliva oksidativnega stresa in povečanjem proizvodnje BDNF (kemikalija, ki ščiti možgane in je nižja pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo).
• Jejte več sadja in zelenjave: večina bolnikov s Parkinsonovo boleznijo trpi za kroničnim zaprtjem. Prehrana z visoko vsebnostjo vlaknin je lahko koristna pri izboljšanju delovanja črevesja.
• Poskrbite za miren spanec: če ne spite dobro, lahko oslabite delovanje imunskega sistema in samo kakovost življenja.
• Zmanjšajte vnos beljakovin: to lahko pomaga zmanjšati kopičenje beljakovinskih teles, ki povzročajo Lewyeva telesca, ki se pojavijo v črevesnem živčnem sistemu in centralnem živčnem sistemu.
• Meditirajte, izvajajte jogo ali Tai Chi: poudarek na integraciji gibanja in dihanja ne izboljša le mobilnosti, ampak tudi kognicijo in imuniteto. Ena raziskava je pokazala, da je joga izboljšala ravnotežje, prožnost, držo in hojo pri bolnikih. Druga raziskava je pokazala, da lahko tai chi izboljša ravnotežje, hojo, funkcionalno mobilnost in splošno dobro počutje.
• Jejte probiotično hrano in dodatke: Probiotična živila – surov česen, surova čebula, banane, beluši, kislo zelje, itd., so odličen vir za dobre bakterije v vašem debelem črevesu. Dopolnitev vaše prehrane s probiotičnimi dodatki, zlasti po jemanju antibiotikov, lahko podpre imunski sistem, tako da pomaga pri ponovni naselitvi zgornjega prebavnega trakta s koristnimi bakterijami.
• Pijte kavo: Tveganje za Parkinsonovo bolezen je pri moških, ki uživajo kavo dnevno, bistveno manjše.